Prosto srce

Prosto srce

Sem dolgo upal in se bal,

slovó sem upu, strahu dal;

srcé je prazno, srečno ni,

nazaj si up in strah želi.

Vir: F. Prešeren: Poezije, Ljubljana, 1847

Prešeren je v svoji pesmi Prosto srce leta 1844 pisal o človekovi potrebi po zapolnjenosti življenja in samega bitja. Ta enostavna, kratka pesem me je nekako prevzela in porodilo se mi je vprašanje; kaj človek dejansko potrebuj za življenje?

Če izhajam iz Prešerna, človek potrebuje upanje in posledično strah. Samo upanje pod seboj skriva še, vizije, ambicije, čast ipd. Z vsemi takimi depikcijami upa pride tudi strah pred neuspehom, ki pa je še pomembnejši. Po mojem mnenju je ravno strah tisto glavno gonilo celotnega človekovega obstoja in razvoja. Kot primer lahko podam znanost. Zakaj človek sploh raziskuje? Zaradi strahu pred neznanim, pa tudi iz radovednosti.

Radovednost oz. zanimanje v neko temo je po mojem mnenju tisti drugi dejavnik, ki močno vpliva na človekovo bitje. Vsaka oseba ima neke interese oz interesna področja, kjer lahko izkazuje svoje znanje in si s tem pridobiva samozavest in tako povečuje svoje možnosti za obstoj.

Naslednja potrebna čustva sta radost in pa ljubezen. Kljub temu, da se besedi uporablja v podobnem kontekstu, sta si pojma po mojem mnenju zelo različna. Začnimo pri radosti. Radost oseba prejema od nekega zunanjega dejavnika in jo, vzajemno ali ne, oddaja. Na drugi strani si ljubezen oseba deli z drugo. Ljbezenu je lahko tudi enostranska. Vendar, le v prvem primeru je ljubezen kot samostojno čustvo lahko uporabna v življenju. Spet predstavlja neko gonilo k dosegu cilja, ko je cilj dosežen pa sam razlog za obstoj, povzroča pa strah pred razočaranjem.

Če združim vse te dejavnike, lahko ugotovim, da so si podobni in da vzajemno povzročajo nastanek drugih. Za nastanek vseh teh čustev in stanj pa je potreben tudi vpliv okolja.

Ob pisanju sem razmišljal tudi o človeku, brez okolja, brez zunanjih vplivov. Človek se rodi z dokaj nizkimi cerebralnimi sposobnostmi. Te si razvija le z procesiranjem informacij iz okolja. Če je pritek teh informacij blokiran, se cerebrum ne razvija, psihično bitje osebe pa ostaja na ravni dojenčka. Ali taka oseba lahko sploh živi? Po mojem mnenju možgani potrebujejo informacije za procesiranje, saj drugače začnejo odmirati. Posledica bi bila smrt tega bitja.

Torej, zaključim lahko, podobno kot eno mojih prejšnjih objav, da je za sam obstoj vsakega živega bitja potrebno okolje, ki oddaja informacije. Informacije so tisti prvinski dejavnik, ki omogoča bitje.